Vljudno vas vabimo na sedmi koncert Sakralnega abonmaja, na katerem bomo prisluhnili bogati koralni dediščini ženskih samostanov, povezanih s slovenskim prostorom. Zazvenela bo glasba iz samostana dominikank v Radljah ob Dravi ter spevi kartuzijank iz francoskega Gosnaya, zapisanih v rokopisih iz 16. stoletja, ki jih hranijo v Pleterjah.
Vokalna skupina v zasedbi Ana Kodelja, Christina Thaler, Barbara Tišler, Tanja Vogrin ter umetniška vodja in raziskovalka Katarina Šter bo s korali in instrumentalnimi dodatki poustvarila del glasbenega življenja v teh dveh pomembnih evropskih samostanih.
Koncert bo v sredo, 26. aprila 2023 ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani.
Vstopnine ni, veseli pa bomo prostovoljni prispevkov.
Vljudno vabljeni!
PROGRAM:
I. HE PUELLE REGIE
Kölnski dragulji: mučenica sveta Uršula in kraljevske mladenke
Nove laudis, antifona za praznik Marijinega darovanja v templju (Gosnay)
He puelle regie, antifona hvalnic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
Istarum collegio, antifona hvalnic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
O felix Germania, antifona večernic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
Benedictus es, antifona hvalnic za praznik sv. Uršule | PS Benedictus (Gosnay)
O flos campi, antifona večernic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
II. AMATOR ET SPONSUS VIRGINUM
Jezus, nebeški ženin, ostaja z nami po svojih obljubah
JOHANNES KRIEGER (1651–1735), Fantasia in d (Anmuthige Clavier-Übung, 1699)
O rex glorie | PS Magnificat, antifona večernic Gospodovega vnebohoda (Radlje)
O rex gloriose, antifona sklepnic za nedeljo Gospodovega trpljenja (Radlje)
Ego sum vestra, procesijska antifona o Kristusovem trpljenju (Radlje)
III. MEDIA VITA IN MORTE SUMUS
Ne zapusti nas, sirot, v času stisk in preizkušenj!
LUIGI ROSSI (ok. 1598–1653), Passacaille (rokopis Bayun, ok. 1600)
Sponsa Dei Genovefa, antifona večernic za praznik sv. Genovefe (Radlje)
Media vita | PS Nunc dimittis, antifona sklepnic za tretjo nedeljo kvadragezime (Radlje)
IV. MAXIMA EST GLORIA CATHARINAE SENENSIS
Slava dominikanskega reda: čudeži sv. Katarine Sienske in sv. Dominik
Virginis Catharinae, antifona večernic praznika sv. Katarine Sienske (Radlje)
Exultabunda | PS Jubilate, antifona hvalnic za praznik sv. Katarine Sienske (Radlje)
GIOVANNI GIROLAMO KAPSBERGER (1580–1651), Toccata II arpeggiata
(Libro primo d’intavolatura di chitarrone, 1604)
Maxima est Catharinae, antifona hvalnic za praznik sv. Katarine Sienske (Radlje)
Ad sedes regni, antifona večernic praznika sv. Katarine Sienske (Radlje)
O virgo maxima, antifona večernic praznika sv. Katarine Sienske (Radlje)
O lumen ecclesiae | PS Magnificat, antifona večernic za praznik sv. Dominika (Radlje)
Na koncertu bo predstavljen drobec iz bogate koralne dediščine ženskih samostanov, povezane s slovenskim prostorom. Enoglasni spevi, zapisani v rokopisih dominikank iz Radelj ob Dravi (Marenberka) so nastali ok. leta 1700 in jih hrani Univerzitetna knjižnica v Gradcu. Podobo glasbenega in siceršnjega življenja v tem samostanu bogatijo izbrani odlomki iz sočasne samostanske kronike. Ker so bile tamkajšnje nune tudi odlične instrumentalistke (viri o tem, kateri repertoar so dejansko igrale, žal ne govorijo), koncert zajema tudi nekaj instrumentalnih del iz širšega časa nastanka rokopisov. Rokopisi iz 16. stoletja z liturgično glasbo kartuzijank iz francoskega Gosnaya pa so s francoskimi kartuzijani leta 1904 prišli v Pleterje, kjer se hranijo še danes.
Antifonarji obeh redov so se oblikovali dolgo časa in so v novem veku vsebovali speve iz različnih obdobij: t. i. gregorijanski koral, glasbeno-pesniške stvaritve visokega srednjega veka in poznosrednjeveške speve novejših oficijev. Na nocojšnjem koncertu bodo ti časovno različni spevi kakor v teku samostanskih molitev zveneli eden ob drugem, v ospredju pa bodo izbrani spevi za najbolj čaščene svetnice v obeh samostanih. Zavetnica in rešiteljica Pariza sv. Genovefa je bila priprošnjica pred kužnimi boleznimi. Sv. Uršula, zmagovalka nad demoni zla, je s kraljevskimi spremljevalkami potovala k nebeškemu ženinu Jezusu. Sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica, pa je bila ena najbolj vplivnih svetnic v zgodovini Cerkve. Te izjemno učene in (nemalokrat politično) vplivne svetnice plemenitega rodu, ki so bile obenem “Kristusove neveste”, so bile nunam vzornice, s katerimi so se lahko poistovetile. Nenazadnje sta tako marenberški kakor gosnayski samostan v svoje vrste sprejemala predvsem plemkinje in hčere iz vplivnih družin. A stroga družbena hierarhija ni bila neprepustna in prav glasba je pri vzpostavljanju enakosti med nunami igrala pomembno vlogo.
Za prevode besedil iz Marenberške kronike se zahvaljujemo dr. Marku Motniku.
Koncert je del projekta “Stare tradicije v novih oblačilih: glasbene in besedilne predelave v izvajalski praksi liturgične glasbe”, ki ga financira ARRS (J6-1809)
Vokalni ansambel je bil zasnovan kot „koralni laboratorij” raziskovalnega projekta Stare tradicije v novih oblačilih. Zasedba združuje pet pevk, ki se s posebno ljubeznijo posvečajo stari, predvsem baročni in srednjeveški glasbi.
ANA KODELJA se je petja učila pri Jerici Rudolf v Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina. Glasbeno se udejstvuje predvsem kot zborovska pevka v zasedbah, kot so Consortium Musicum, Komorni zbor Ipavska, Vokalna skupina Vikra, Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana in Komorni zbor Dekor.
KATARINA ŠTER je po študiju primerjalne književnosti in muzikologije zaključila študij petja v razredu Kathleen Dineen na Visoki šoli za staro glasbo Schola cantorum Basiliensis, kjer se je specializirala za izvajanje srednjeveške in renesančne glasbe. Doma in v tujini deluje tako solistično kakor v ansamblih in zborih, vodi različne glasbene zasedbe ter delavnice in izobraževanja na področju gregorijanskega korala. Kot raziskovalka deluje na ZRC SAZU (Muzikološki inštitut).
CHRISTINA THALER je na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Barbare Jernejčič Fürst zaključila študij petja, poleg tega pa se je na univerzi v Mainzu specializirala za izvajanje baročne glasbe. Kot solistka in članica ansamblov se je predstavila tako doma kot v tujini (Jesenske serenade, Brighton Early Music Festival), zdaj pa je zaposlena kot zboristka v SNG opera in balet Ljubljana.
BARBARA TIŠLER je končala študij solopetja na univerzi Mozarteum v Salzburgu pri Elisabeth Wilke in Bredi Zakotnik. Leta 2002 je dobila prvo nagrado na IV. mednarodnem tekmovanju Johanna Heinricha Schmelzerja za baročne ansamble in soliste v Melku, istega leta je bila nagrajena tudi na XIII. mednarodnem tekmovanju Johanna Sebastiana Bacha v Leipzigu. Kot solistka je sodelovala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom RTV Slovenija in tujimi ansambli, kot so Clemencic Consort, Leipziški baročni orkester, Virtuosi Saxoniae, Berlinska akademija za staro glasbo in Musica Antiqua Köln. Zdaj poučuje solopetje na Glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava.
TANJA VOGRIN je najprej študirala solopetje in harfo na Univerzi za glasbo v Gradcu, nato baročno harfo, ansambelsko petje in srednjeveško glasbo na Visoki šoli za staro glasbo Schola Cantorum Basiliensis. V Gradcu je debitirala kot Dido v Purcellovi operi Dido in Enej in nastopila kot Amor v Gluckovi operi Orfej in Evridika. Sodeluje z ansambli Austrian Baroque Connection, Musicke’s Pleasure Garden, recreationBAROCK, Neue Hofkapelle Graz in Concerto di Margherita. Zdaj je profesorica baročnega petja in vokalnega Konservatoriju Johann Joseph Fux v Gradcu.
